Kaj je novega v Afriki?

Novice o afriških državah, ki pridejo do nas, so običajno le slabe in krepijo stereotipe o tej celini. Afrika je veliko več kot samo revščina, lakota in bolezni, kot večinoma prikazujejo mediji. Na tem mestu zbiramo pozitivne zgodbe naših varovancev iz Gane, Burkine Faso in Kenije ter novice iz teh in drugih afriških držav, ki jih predstavljajo v drugačni luči, kot smo vajeni.

Kooperativa, ki vztraja

Blog // Ruanda, 28. september 2018

Zgodba Nyamirambo ženskega centra (NWC) v Ruandi se je začela leta 2007, ko je 18 ruandskih žensk v Kigaliju začelo projekt, ki je naslovil nasilje nad ženskami, neenakost med spoloma in diskriminacijo pripadnic ženskega spola. Zdaj že več kot deset let ženskam, ki si tega ne morejo same privoščiti, zagotavlja izobraževanja in poklicna usposabljanja: brezplačne tečaje opismenjevanja, angleščine, računalništva, šivanja, tečaje opolnomočenja in odgovornega turizma, ki temelji na lokalni skupnosti.

 

Leta 2013 pa je NWC predstavil tudi svojo linijo izdelkov z imenom Umatima (srce). Skozi ta projekt NWC usposablja in zaposluje ženske iz skupnosti, da ustvarjajo široko paleto ženskih potrebščin, oblačil za otroke in izdelkov za dom. Trenutno v kooperativi sodeluje več kot 50 žensk, tako da je to postal unikaten, samovzdržen model, ki omogoča vir financiranja za iniciative NWC in pravično plačilo za šivilje. Dodaten denar ženskemu centru prinašajo tudi turistične ture in delavnice, za katere je vedno več zanimanja med turisti.

 

Da se je sploh lahko začel ta primer dobre prakse, pa je zaslužna predvsem slovenska nevladna organizacija Mirovni inštitut, ena izmed Humanitasovih partnerjev, ki je projekt speljala ob financiranju slovenskega zunanjega ministrstva. To partnerstvo se je sicer zaključilo leta 2015, ampak so se po skorajšnjem koncu uspešno prebili naprej in s pomočjo izkušene nevladnice iz Švice našli način, kako delovati neodvisno od projektnega financiranja. Kljub temu pa se je ponovno pokazala priložnost za sodelovanje z Mirovnim inštitutom – letos se je začel že drugi projekt izobraževanja in ekonomskega opolnomočenja žensk v Ruandi, ki ga bo prav tako financiralo ministrstvo za zunanje zadeve.

 

Pred kratkim nas je na ta projekt in predsednico centra Marie Aimee Umugeni, ki smo jo spoznali med enim izmed njenih obiskov v Sloveniji, spomnil tale članek na strani Aljazeera. Avtor je bil navdušen sploh nad kooperativo, v kateri nevladna organizacija ponuja prostor, stroje in material, ženske ustvarjajo izdelke, od prodaje pa nato šivilje dobijo plačo, organizacija pa tudi določen delež za stroške in za izvajanje svojih programov. Zaposlene so z njim spregovorile o centru kot o svojem drugem domu in varnem mestu.

 

Žal pa je to le eden izmed primerov dobre prakse iz te države, ki jo je genocid v devetdesetih letih močno zaznamoval. Od 60 do 70 odstotkov preživelih so predstavljale ženske, kar ima številne posledice. Ženske denimo zasedajo večino sedežev v zakonodajnem telesu, prav tako ženske predstavljajo enega največjih deležev delovno aktivnega prebivalstva. Vendar, kot opozori članek, predsednik zna ta pozitiven piar dobro izkoristiti v svoj prid, medtem ko je država še vedno patriarhalna. Večina delavk in delavcev še vedno zasluži manj kot 1,25 dolarja na dan, ženska enakopravnost pa se zelo pogosto konča pri vhodu v njen dom.

 

VIR:https://www.aljazeera.com/indepth/features/mixed-tale-women-empowerment-rwanda-180918131311419.html

 

Nazaj na seznam